Svetovna zdravstvena organizacija je ta dan razglasila že leta 1948, letno pa 7. aprila osveščamo prebivalstvo o pomembnosti zdravja za kvalitetno življenje od leta 1950. Vsako leto WHO (World Health Organisation = Svetovna zdravstvena organizacija) razglasi drugo tematiko. V letošnjem letu 2015 je to ZDRAVA PREHRANA. Na tej povezavi si lahko ogledate zanimiv animiran film s petimi preprostimi nasveti, kako posrbeti za varno hrano.
Pa še nekaj zanimivosti. Ste vedeli, da:
- je zaradi neustreznega rokovanja s hrano privedlo do širjenja preko 200 bolezni, ki jih povzročajo bakterije, paraziti, virusi in razne kemične substance?
- kar 2 milijona smrti letno povzroča onesnažena hrana ali voda?
Pazite na svoje zdravje. Le-to se začne že pri hrani.
...da 4. aprila izkažemo svojo podporo MEDNARODNEMU DNEVU OSVEŠČANJA O NEVARNOSTI MIN?
Svojo podporo izkazujemo z zavihano hlačnico v akciji z imenom 'Posodi svojo nogo'. Ta dan so določili Združeni narodi 8. decembra 2005. Ta dan je namenjen predvsem podpori organizacijam, ki pomagajo državam, v katerih je še vedno moč najti precejšnje število min. Mine predstavljajo resno grožnjo varnosti, zdravju in življenju prebivalstva nekega območja.
Glede na poročilo iz leta 2005 kar 84 držav resno ogrožajo mine, ki letno ubijejo med 15.000 in 20.000 odraslih in otrok.
...da MEDNARODNI DAN ŽENA praznujemo 8. marca?
Seveda je to eden tistih praznikov, katerega datum le stežka zgrešimo. Pa ste vedeli, da so ga prvotno praznovali 19. marca? Za praznovanje tega dne se gre zahvaliti nemški feministki in socialistki Clari Zetkin, ki se je za pravice žensk začela boriti leta 1889. Pobudo za praznovanje je podala leta 1910, v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem pa so praznik javno obeležili naslednje leto. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, ko se je s protesti v Petersburgu pričela Oktobrska revolucja.
Kaj pa v Sloveniji? Boji za enakopravnost žensk so se pričeli konec 19. stoletja z izhajanjem časnika Slovenka. Prva Slovenka je doktorirala iz filozofije leta 1906. Splošna volilna pravica žensk je bila uzakonjena leta 1945, v ustavi SFRJ je bilo leta 1974 zapisano določilo o svobodnem odločanju žensk o rojstvu otrok. Prva telefonska linija, namenjena pomoči ženskam v stiski, je bila vzpostaljena leta 1989.
Drage učenke in mame, ob vašem prazniku vam želim veliko lepega. Naj bo ta dan poseben in čaroben, žarki veselja pa naj se razlezejo preko vsega leta.
...da 21. februarja obeležujemo SVETOVNI DAN MATERNIH JEZIKOV?
UNESCO je ta dan razglasil za mednarodni dan jezikov leta 1999. Na svetu je preko 7000 maternih jezikov, žal pa marsikje izginjajo vsakodnevno. Kar 90% jezikov ni zastopanih na spletu oz nikjer v javnosti. Ti jeziki so še posebej ogroženi. Ogromno je držav, kjer govorijo več jezikov. Na Papui Novi Gvineji jih govorijo preko 800.
Ste vedeli, da se vsak nadaljnji jezik hitreje in lažje naučimo? To pa zato, ker si naši možgani zapomnijo metode učenja jezikov ter povezujejo podobnosti tako besedne kot slovnične narave.
Slovenščina je unikaten jezik. Pohvalimo se lahko tako z bogatim se besediščem kot tudi s posebnimi slovničnimi strukturami, kot je na primer dvojina. Naš jezik ne spada med 'najmanjše', saj je na svetu le 5% jezikov, ki jih govorita več kot 2 milijona ljudi (slovenščino govori okoli 2.5 milijona ljudi). Slovenščine pa ne govorimo le znotraj meja Republike Slovenije. Zamejci ohranjajo bogastvo materinščine tudi širom po svetu, največ jih je seveda v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, precej pa je v svetu slovenskih izseljencev, in sicer v Nemčiji, ZDA, Argentini, Kanadi, Avstraliji in Južnoafriški republiki.
...da je UNESCO 13. februarja razlgasil za SVETOVNI DAN RADIA?
Ta dan je bil razglašen 3. novembra 2011 na 36. UNESCO-vi konferenci. Radio je eno najstarejših javnih občil modernega časa in seže v več domov kot katerokoli drugo tehnološko občilo. Radio ni zgolj sredstvo obveščanja, javnih debat ali zabave, temveč predstavlja tudi najbolj direktno povezavo do oddaljenih, manj razvitih regij.
...da je v letu 2014 najpogosteje rabljen simbol na socialni pmrežjih SRCE <3 ?
Dnevno se srce uporabi kar bilijonkrat. Trenutno je prepoznanih 722 različnih simbolnih znakov emocij, le leta 2014 je bilo dodanih 250. Global Language Monitor v Texasu je organizacija, ki spremlja uporabo in širjenje simbolov in podobnih znakov v socialnih omrežjih. Med spremljajočimi 250,000 različnimi omrežji ter spletnimi novicami se ravno srce pojavlja najpogosteje.
...da je 1. decemra SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU?
Ta dan je namenjen širjenju ozaveščenosti o širitvi AIDS-a že od leta 1987. Je dan, ki spomni in poudari na številna
prizadevanja, ki potekajo skozi vse leto, da bi se povečal pretok informacij in izkušenj ter socialne tolerance. Svetovni
dan aidsa prinaša sporočilo upanja, strpnosti, solidarnosti in razumevanja te
bolezni.
Rdeča pentlja je simbol podpore in solidarnosti, ki
jo z nošenjem sporočamo obolelim in prizadeti.Nekaj podatkov:
- V letih 1981-2012 naj bi na svetu zaradi posledic AIDS-a umrlo okoli 36 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV pa naj bi bilo preko 35 milijonov prebivalstva sveta.
- Kljub višanju ozaveščenosti in raznim ukrepom za AIDS-om na leto umre okoli 2 milijona ljudi, od tega 270.000 otrok.
- Vsak dan se
po svetu z virusom HIV okuži skoraj 1.500 otrok.
- Velika
večina od njih preko prenosa iz matere na otroka.
- 40
milijonov ljudi po vsem svetu je okuženih z virusom HIV.
- V Sloveniji
je z virusom HIV okuženih več kot 350 ljudi.
- Leta 2008 so v Sloveniji odkrili na novo okuženih 45 ljudi.
...da ZAHVALNI DAN (THANKSGIVING) v ZDA praznujejo četrti četrtek v novembru, v Kanadi pa drugi ponedeljek v oktobru?
V letošnjem letu je v ZDA to 27. 11., v Kanadi pa so ga praznovali 13. 10.
Namen tega praznika je zahvala za žetev, ki so jo v preteklem letu pridelali. Prvotno je bil to strogo verski praznik, ki sega daleč v čas angleške reformacije za čas Henrika VIII v začetku 16. stoletja; danes pa se je močno razbohotil in ga praznujejo tudi drugje po svetu. Romarji, ki so iz Anglije prišli v Ameriko, so idejo prinesli s seboj, tako da v ZDA praznujejo ta praznik od začetka 17. stoletja.
Ker gre za družinski praznik, na ta dan družine potujejo na stotine kilometrov, da se zberejo skupaj pri večerji. Miza se pri večerji na Zahvalni dan močno šibi pod dobrotami. Najbolj značilen je seveda pečen puran, pogosto nadevan. Ostale jedi so še: mesna omaka (gravy), pire krompir, koruzni kruh, brusnična omaka, zelenjavne priloge, bučkina pita...
Zanimiva je tudi tradicija 'lomljenja kosti želja'. Ko pojedo hrano, počakajo, da se kost puranovih prsi posuši. Nato vsak konec kosti prime en član družine in oba si nekaj zaželita. Nato povlečeta, da se kost prelomi. Želja se bo uresničila tistemu, ki v roki drži daljši kos kosti.
| 'wishbone' |
...da 25. novembra obeležujemo SVETOVNI DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI?
Gerenalna skupščina Združenih narodov na ta dan še nekoliko bolj kot sicer poudarja, da se je potrebno boriti proti nasilju nad ženskami. Ženske po svetu so še vedno prepogosto žrtve domačega nasilja, posilstev, javnih kaznovanj...
Zgodovinsko gledano so ta datum določili na podlagi uboja treh političnih aktivistk v Dominikanski republiki. Tri sestre Mirabal so bile ta dan ubite po naročilu diktatorja Rafaela Trujilla (četrta je umrla naravne smrti 1. februarja letos).
Osrednja tema letos je 'Obarvaj okolico oranžno'.
...da je 21. november SVETOVNI DAN POZDRAVLJANJA?
Namen tega dne je ozavestiti dejstvo, da je pogovor glavni in najpomembnejši ter najzanelivejši način razreševanja sporov ali nesporazumov. Prvič so ta dan obeležili leta 1973. Ta dan sprejema kar 180 držav na svetu.
Na ta dan naj bi vljudno pozdravili vsaj 10 ljudi (kar v šoli seveda sploh ni težko).
...da 20. novembra obeležujemo MEDNARODNI DAN OTROKA?
Leta 1954 je Generalna skupščina predlagala, da države ustanovijo univerzalni dan otroka, ki naj bi se ga praznovalo vsako leto in z njim pozivalo k blaginji za otroke vsega sveta. 20. november zaznamuje dan, na katerega je leta 1959 Generalna skupščina sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah in leta 1989 tudi Konvencijo o otrokovih pravicah.
...da vsako tretjo nedeljo v novembru obeležujemo SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ?
V letopnjem letu je bilo to 16. novebra. To je je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci, znanci.
Ta dan so prvotno predlagali člani britanskega združenja RoadPeace leta 1993. Dve leti kasneje je ta dan posvojila tudi Evropska federacija žrtev prometnih nesreč, leta 2003 je svojo podporo izrazila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, leta 2005 pa še Generalna skupščina OZN.
Ta dan še nekoliko bolj kot sicer posvetimo varnosti v prometu. Vsi smo ranljivi, zato bodimo pozorni, strpni in pazljivi do ostalih udeležencev v prometu.
...da je 14. november SVETOVNI DAN DIABETESA?
Prvič je bil ta dan proglašen kot svetovni dan diabetesa leta 1991. Njegov namen je ozaveščati ljudi o naraščajoči bolezni. Simbol Združenih narodov za sladkorno bolezen je moder krog.
Ste vedeli, da so inzulin odkrili leta 1922?
Sladkorna bolezen je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi zaradi pomanjkanja hormona inzulina. PRvič so sladkorno bolezen opisali že v Egiptu med 3000 in 1500 let pred našim štetjem. Poznamo tri tipe sladkorne bolezni: sladkorna bolezen tipa 1 (bolniki potrebujejo inzulin), sladkorna bolezen tipa 2 (mogoče jo je nadzirati z ustrezno dieto in športno aktivnostjo) in sladkorna bolezenv nosečnosti (se pojavi pri 4% nosečnicah; večinoma izveni, lahko pa vodi v diabetes tipa 2 v kasnejših letih).
...da je 9. novembra 1989 po več kot 28 letih padel Berlinski zid?
Berlinski zid je bila 156,4 km dolga prepreka, ki je mesto delila na vzhodni in zahodni Berlin. Zid so zgradili leta 1961. Namen zidu je bil priprečiti beg Nemcev iz vzhodne Nemške demokratične republike (NDR oz. po nemško DDR), ki je spadala pod taktirko Sovjetske zveze, v zahodno Zvezno Republiko Nemčijo (ZRN oz. po nemško BRD). Prvotno so mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo nadzirali le policisti. Zaradi zaostritev odnosov med obema blokoma v hladni vojni pa so zaostrili nadzor. Življenje v zahodnem bloku je bilo Nemcem ugodnejše. Med letoma 1949 in 1961 je vzhodni blok zapustilo kar 2,6 milijona prebivalcev. Poleg samega zidu so za strogo delitev poskrbela tudi kontrolna vozila, službeni psi, opazovalni stolpi, bodeča žica, jarki in rešeta. Veljal je ukaz, da je potrebno preprečiti vsakršen poskus prehoda, če je potrebno, tudi z ubojem (v 28 letih je zaradi posusa prebega bilo ubitih 240 Nemcev). Šele leta 1952 je bilo Zahodnim Berlinčanom s posebnimi propusticami dovoljeno potovati k sorodnikom v Vzhodno Nemčijo, po letu 1970 so omilili stroge razmere in dovolili prehode 'neproduktivnim' skupinam prebivalcev - upokojencem. Obstajali so mejni prehodi, vsak od njih je imel drugačno vlogo (prehod tujcev, tranzitni promet, odvoz odpadkov...).
Povod padca zidu so bili množični protesti in zahteve po svobodi potovanja vzhodnih državljanov. Na konferenci, ki jo je prenašala televizija, so poročali o milejših novostih potovanja. Po tem so ljudje množično drli do zidu in ga dobesedno zrušili. Zahodni prebivalci so vzhodne zelo lepo sprejeli, jim delili brezplačno pivo in jim trobili v pozdrav.
Padec Berlinskega zidu nosi močno simbolično vrednost.
...da 31. oktobra Slovenci praznujemo poseben praznik - DAN REFORMACIJE?
Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih Cerkva, se je začelo 31. oktobra 1517, ko je katoliški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
Na ta dan obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika, Primoža Trubarja (1508-1586). Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Prav knjižni jezik je postal pozneje za Slovence odločilno sredstvo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti. Primož Trubar je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh. Kasneje je napisal tudi Abecednik.
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
...da 29. oktobra obeležujemo SVETOVNI DAN INTERNETA?
Svetovni dan interneta je dokaj 'mlad' dan, saj so ga prvič imenovali leta 2005. Na ta dan so leta 1969 v Kaliforniji iz enega na drug računalnik poslali prvo elektronsko sporočilo. V tistem času izraz internet še ni obstajal, zanj so uporabljali izraz ARPANET (Advanced Research Projects Agency Network). Od takrta so se medmrežni časi astronomsko spremenili in danes si dneva brez interneta že ne moremo več predstavljati. Včasih lahko na to pripomnemo le: 'Na žalost.'
...da v Sloveniji urine kazalce premikamo na poletni oziroma zimski čas že 31 let?
Leta 1878 so uvedli standardni čas in svet razdelili na enourne časovne pasove. Prvi, ki je leta 1895 predlagal premik časa, je bil Novozelandec George V. Hudson, a je ostal neupoštevan; angleški gradbenik William Willett pa je leta 1907 objavil brošuro oprihranku energije na račun premika urinih kazalcev naprej in s tem prehoda na poletni čas. Do uresničenja njegove ideje je minilo precej let. Nemci so leta 1913 prvi uvedli prehod na poletni čas z namenom, da bi prihranili pri takrat najbomembnejšem energentu, premogu. Kaj kmalu so na premik ure pozabili. Po letu 1945 je bila praksa prehajanja po državah zelo različna. V 1970-ih letih pa je energetska kriza džrave prisilia v premislek. Tako je vičina držav na račun energetskih varčevalnih ukrepov ponovno uvedla premik ure.
V nekdanji Jugoslaviji smo urine kazalce na poletni čas prvič premaknili konec marca 1983. Danes kazalce premaknemo na poletni čas (torej za uro naprej) zadnji konec tedna v marcu, na zimiski (standarni) čas (torej premik kazalcev za uro nazaj) pa zadnjo nedeljo v oktobru.
Seveda pa se vedno pogosteje pojavljajo dileme, ali je to dandanes sploh smiselno. Strokovnjaki imajo o tem deljena mnenja. Premik časa naj bi vplival na notranji bioritem ljudi in živali.
V Rusiji so s premikanjem kazalcev zaključili in bodo celo leto imeli enoten čas.
modra barva - države, ki upoštevajo poletni čas
oranžna barva - države, ki so nekoč upoštevale poletni čas
rdeča barva - države, ki poletnega časa ne upoštevajo
...nekaj za 'brskalce po stričku Googlu':
...da 16. oktobra praznujemo SVETOVNI DAN HRANE?
Z njim obeležujemo ustanovitev svetovne organizacije za hrano in kmetijsvo (FAO - Food and Agriculture Organization) leta 1945. Od leta 1981 organizacija vsako leto določi osrednjo temo svetovnega dneva hrane, letos se osredotoča na pomembno vlogo družinskega kmetovanja z geslom 'Prihranimo svet, posrbimo za planet'.
Svetovni dan hrane nas opozarja na stisko 870 milijonov kronično podhranjenjih ljudi na svetu. Kar 165 milijono otrok, mlajših od 5 let, je podrahnjenih. Na žalost se to lahko odrazi v neprimeren fizični in kognitivni razvoj. Kar 2 milijardi ljudi na svetu imata osiromašeno prehrano zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov. žalostno dejstvo je, da se na svetu proizvede dovolj hrane, le razporejena ni ustrezno. Poleg tega razne naravne svetovne nesreče onemogočajo primerno kmetijstvo (kar se dogaja tudi v Sloveniji).
Bodimo torej spoštljivi do hrane. Imamo srečo, da živimo v kmetijsko razvitem območju in da imamo dovolj hrane.
...da že od leta 1986 prvi ponedeljek v oktobru (letos je to 6. oktobra) praznujemo SVETOVNI DAN HABITATOV?
Glavni namen tega ne je usmeriti pozornost na naša mesta in vasi ter na osnovno pravico vsakega posameznika do strehe nad glavo. Prav tako so na ta dan oči uprte tudi v prihodnost in pomembnost ohranitve prostora za prihodnje generacije. V letošnjem letu je svetovni dan habitatov več pozornosti namenil slumom in ga poimenoval 'Glasovi slumom'.
SLUM je del velemest, kjer je koncentracija prebivališč visoka. Gre za socialno, ekonomsko in estetsko slaba bivališča. Zanje je značilna revščina in zelo slabe higienske razmere, pogosto ni kanalizacije, elektrike in vodovoda. Velikokrat slumi ležijo na neprimernih tleh (na potresnem ali poplavnem območju, strmem hribu ipd.). Do nastanka takih delov mest pride zaradi hitre rasti v številu prebivalstva, največkrat na račun ekonomskih migracij.
 |
| Največji slumi so v Mexico City |
...da (šele?) od leta 1994 5. oktobra praznujemo SVETOVNI DAN UČITELJEV?
Praznovanje tega dne predstavlja pomemben simbol zavedanja, spoštovanja in razumevanja dejstva, da učitelji predstavljajo pomemben člen izobraževanja in z njim povezanega razvoja, življenjske dobrobit in nenazadnje prihodnosti vsakega posameznika. Sodelovanje vseh treh členov šolanja (učencev, njihovih staršev in učiteljev) je ključnega pomena za uspešnost. Svetovni dan učiteljev praznujejo v 100 državah širom po svetu na pobudo UNESCA.
V Turčiji dan učiteljev praznujejo nekoliko dlje - od leta 1965, v Argentini pa dan učiteljev praznujejo 11. septembra že od leta 1915.
...da reki Ljubljanici rečemo tudi reka sedmerih imen? Že samo ime pove, zakaj. Ljubljanica ima 12 izvirov in teče preko kraških polj, na vsakem od le-teh pa je dobila novo ime, saj do trenutka, ko so to kraško reko obarvakli, da bi spoznali njen tok, niso vedeli, po kako zapletenem podzemnem svetu teče.
 |
| Trbuhovica - Obrh - Stržen - Rak - Unica - Pivka - Ljubljanica |
...da je o Cerkniškem jezeru, največjem presihajočem jezeru, ki ob svoji največji količini vode obsega kar 38km2, pisal že Janez Vajkard Valvasor? O svojih raziskovanjih je poročal tudi angleški kraljevi družini daljnega leta 1687.
 |
| Skica Cerkniškega jezera avtorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1687 |
...da že od leta 1980 27. septembra praznujemo SVETOVNI DAN TURIZMA?
Na ta dan je generalna skupščina Svetovne turistične organizacije leta 1970 sprejela svoj statut (= pravni akt, ki določa osnovno ureditev organizacije). Ta dan simbolizira konec turistične sezone na severni in začetek le-te na južni polobli.
Turizem močno vpliva na mednarodno skupnost in njene socialne, kulturne, politične ter ekonomske vrednote.
...da je 26. septembra SVETOVNI DAN JEZIKOV?
Praznujemo ga od leta 2001. Namen praznovanja je spodbujati učenje tujih jezikov in seznanjanje ter podpiranje javnosti o večjezičnosti in medkulturnem razumevanju.
Na svetu je med 6000 in 7000 jezikov. Večina svetovnih jezikov je v Aziji in Afriki. Najmanj polovica prebivalstva je dvo- ali večjezična.
Kdor govori vsaj en tuji jezik, se bo vsakega naslednjega hitreje naučil. Torej, le pogumno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar